Skattažjófnašur rķkisvaldsins.

Ķ gegnum mörg įr hefur skattaįlagning į flutningatęki (bifreišar og fl.) veriš langt umfram žaš sem ešlilegt hefur veriš tališ.

Af hįlfu rįšamanna žjóšarinnar (rķkisstjórnar og Alžingismanna) hefur žvķ veriš haldiš fram aš žessar skatttekjur vęru ętlašar til greišslu kostnašar viš umferšarmannvirki (vegi, brżr, umferšaröryggi o.fl.). Reynslan hefur veriš sś aš ašeins lķtill hluti af skatttekjum af umferšartękjum hefur veriš notaš til žess sem logiš var til af rįšamönnum žjóšarinnar.

Stór hluti af žessum skatttekjum af flutningatękjum hefur veriš notašur til aš hękka laun og frķšindagreišslur žingmanna og annarra ķ svoköllušum ęšstustörfum landsmanna.

Nś eru vitringar rķkisvaldsins farnir aš sjį aš framundan er skeršing į tekjum rķkisins viš minnkandi innflutningi į eldsneyti og og öšru er žarf til notkunar į brennslu- og sprengivélum farartękja. Žar meš sé komiš upp vandamįl viš aš halda uppi ofurlaunum žingmanna o.fl.

Stjórnvöld telja aš naušsynlegt sé aš bregšast viš žessu meš žvķ aš leggja į svokölluš vegagjöld, eša skatt fyrir akstur į įkvešnum vegum žar sem umferšin er mest eša ķ Reykjavķk og nįgrenni.

Žaš sem einkennt hefur ósannindavašal stjórnenda landsins og žar meš žingmanna er varšar skattamįl er vandfundiš hjį žjóšum sem telja sig vera lżšręšisrķki.

Meš tilkomu hugmyndar um svokallašan söluskatt fyrir nokkrum įratugum var žvķ logiš aš žegnunum aš meš tilkomu söluskatts (neysluskatts) žį yrši tekjuskattur afnuminn. Tališ var aš tekjuskatturinn bitnaš haršast į žeim sem vęru launžegar en žeir sem gętu stoliš undan skatti eins og hvers konar atvinnurekendur eša sjįlfstęšir rekstrarašilar kęmust undan žvķ aš greiša tekjuskatt eins og žeim bęri. Neysluskatturinn ętti žvķ aš nį til žeirra sem stęlu undan skatti.

Var tališ nóg aš neysluskatturinn yrši 4% til aš jafna śt tekjuskattinn. Reynslan hefur oršiš önnur af skattažjófnaši rķkisvaldsins. Skattaprósentan hefur veriš aukin ķ 25,5% og engin lękkun į tekjuskatti žegnanna sem greiša skatta. Sömu ašilar sem ekki greiddu skatta fyrir tilkomu söluskattsins, sem seinna varš viršisaukaskattur, greiša ekki tekjuskatt frekar en įšur.

Skattažjófnašur rķkisvaldsins komst ķ hęstu hęšir žegar stjórnvöld stįlu af eldri borgurum lögbošnum grunnlķfeyrir sem komiš var į meš nżjum skatti 1946 og įtti aš gilda fyrir žį sem nįš höfšu 67 įra aldri. Žessu var stoliš af žegnunum meš einu pennastriki ķ kringum įriš 1990.

Er kominn tķmi fyrir Ķslendinga aš taka sér Frakka sem fyrirmynd og hefja mótmęlagöngur, og jafnvel frekari ašgeršir, gegn nżjum sköttum og krefja stjórnvöld um skilvirkari vinnubrögš.

Fękka į žingmönnum nišur ķ 21og skera nišur tilgangslaust hjįlparliš Alžingis samkvęmt žvķ.

Žörf er į breytingu į vinnubrögšum Alžingis ķ žį veru aš störf Alžingis mišist viš setningu laga en žingmönnum bannaš einkaskķtkast ķ samstarfsašila į žinginu śr ręšustól žingsins. Žingmönnum verši bannaš aš minnast į, ķ ręšustól žingsins, hvaš žessi og hinn žingmašurinn hafi sagt įšur og ręšur žeirra skuli einungis mišast viš žaš mįlefni (lög) sem eru til umręšu į žingfundinum og hvernig oršalag laganna skuli vera aš žeirra mati.

Žingmönnum verši heimilaš einkaskķtkast į Klausturbar eša öšrum įmóta samkomustöšum. Loka eigi fyrir sjónvarpsśtsendingar frį žingfundum žar sem žingfundir eru ekki frambošsfundir sitjandi žingmanna. Koma žarf į skildu žingmanna til setu į fundum žingsins en žeir eigi ekki aš vera į fyllirķ į mešan žingfundur stendur yfir fyrir utan žaš aš žingmenn eiga aš vera lausir viš hvers konar eiturlyfjaįhrif į mešan žeir eru ķ starfi.

Ef žingmenn sem rįšherrar geta ekki sinnt starfi sķnu ķ žinginu (setu į žingfundum) eiga žingmenn ekki aš vera rįšherrar. Rįšherrar utan žings vęru skyldugir til aš męta į žingfundi til aš svara skriflegum fyrirspurnum žingmanna.

Sś heimskulega starfsemi sem višgengist hefur ķ sal Alžingis aš 90% af bulli žingmanna hefur snśist um žaš sem ręšumašur hefur tališ aš pólitķskir andstęšingar hans į žinginu hafi sagt įšur varšandi eitthvaš mįlefni. Žingfundum Alžingis mį fękka um 85 til 90% ef óžarfa bull žingmanna yrši bannaš og žeir sneru sér aš žvķ aš koma saman žeim lögum sem žörf er į.

Meš nišurskurši į žingmannabulli er hugsanlegt aš lög sem samžykkt eru af Alžingi yršu žess ešlis aš hęgt vęri aš fara eftir žeim en vęru ekki hįlfgeršar hengingarólar fyrir žegnana og žį sem žurfa aš fara eftir žeim. Mį žar minnast į žau lög og reglur sem žegar hefur komiš ķ ljós aš vandręši hafa oršiš meš framkvęmd į vegna skorts į skynsemi viš samžykkt laganna og er žar helst aš minnast į lög um nįttśrvernd o.fl. lög.

Reykjavķk 12. desember 2018

Kristjįn S. Gušmundsson

fv. skipstjóri


Hinir ósnertanlegu.

Į svoköllušum bannįrum įfengis ķ sögu Bandarķkja Noršur Amerķku var glępaklķkan MAFĶA rįšandi afl ķ smygli į įfengi til Amerķku. Voru žeir kallašir „Hinir ósnertanlegu“.

Į Ķslandi hefur veriš sambęrileg glępaklķka sem er ósnertanleg og er žar um aš ręša safn dómara ķ ķslensku réttarkerfi sem ekki fara aš lögum ķ störfum sķnum. Ķ grein Jóns Steinars Gunnlaugssonar fyrrverandi Hęstaréttardómara, sem birt var ķ Morgunblašinu 26. nóvember 2018, kemur fram stašfesting į žvķ er undirritašur hefur skrifaš um ķ fjölda greina sem birtar hafa veriš opinberlega og varšar ólöglegt athęfi af hįlfu dómara ķ störfum sķnum. Er žar um aš ręša utanlagadóma er varšar mannréttindažjófnaš, mannoršsmorš og žjófnaš.

Ķ greinum undirritašs sem birtar hafa veriš opinberlega hefur komiš fram nafn og kennitala lögbrjótanna ķ stöšu dómara svo og mįlsnśmer ķ réttarkerfinu žar sem fram kemur skżrt hvers konar lögbrot hefur veriš um aš ręša af hįlfu dómaranna. Allar įsakanir į hendur dómurunum eru studdar skriflegum gögnum um lögbrot žeirra. Kęrur löglega fram settar? Lögregluskżrslur nr. 007-215-023922. 007-215-023957. 007-215-023963. 007-215-023973 og 007-215-023982. Frį byrjun aprķl 2015.

Žrįtt fyrir opinberlega birtingu įsakana į hendur dómurunum meš birtingu nafna žeirra (m.a. sbr-- Gušrśn Erlendsdóttir, kt. 030536-3209 // Pétur K. Hafstein, kt. 200349-4079 // Gušmundur Jónsson kt. 100225-3959—Gušmundur L. Jóhannesson // Eggert Óskarsson // Siguršur T Magnśsson // Įsgeir Magnśsson-) og kęruatriša hafa hinir įkęršu ekki žoraš aš stefna undirritušum fyrir meišyrši eša rangar sakagiftir. Įstęša žess aš žeir (dómararnir) žora ekki aš stefna undirritušum er sś vitneskja žeirra aš allar įsakanirnar eru réttar og žeir hafi engar mįlsbętur. Nišurstaša mįlaferla į hendur undirritušum yrši til žess aš žeir sem enn eru starfandi yršu aš segja af sér störfum sķnum og hinir aš bśa viš žį smįn, er žeir yršu fyrir, sem fylgja mundi nišurstöšum dóma.

Žessir ķslensku MAFĶÓSAR (glępamenn) er starfa eša starfaš hafa ķ hinu svokallaša ķslenska réttarkerfi (réttleysiskerfi) njóta skjóls framkvęmdavaldsins (lögreglu og Rķkissaksóknara) sem hafa įrum saman hunsaš rannsókn į kęrum į hendur žessara glępamanna hins ķslenska réttleysis. Kęrur sem lagšar hafa veriš fram af undirritušum. Mafķósakerfiš nęr žvķ inn ķ hóp hinna löglęršu er skipa stjórnunarstörf embętta lögreglu og Rķkissaksóknara.

Viršingarlaus lögreglustjóri höfušborgarsvęšisins skipaši undirmönnum sķnum aš fara heim til undirritašs eftir birtingu einnar af greinum undirritašs, en innrįsin misheppnašist. Geršu žeir tilraun til aš komast inn hjį undirritušum į óheišarlegan hįtt en įn įrangurs svo vitaš sé. Ekki fylgdi frįsögn um komu žeirra hvort žeir hafi haft meš sér lįsasmiš til aš komast inn.

Samkvęmt svari frį Nefnd um eftirlit meš störfum lögreglu finnst ekkert skrįš um sneypuför lögreglunnar til heimilis undirritašs sem sżnir hvers konar glępastarfsemi framin er af lögreglunni žegar ašgerširnar eru ķ žįgu glępastarfsemi stjórnenda lögreglunnar.

Ķ ljósi žess sem hér er ritaš er komiš fram hver įstęšan er fyrir hinum undarlegu störfum dómara er tengd eru vegna skipana į dómurum ķ Landsrétt. Vonska dómaraklķkunnar śt af žvķ aš žeir fengu ekki aš rįša hverjir voru skipašir kemur skżrt fram ķ störfum žeirra.

Hinir ósnertanlegu glępamenn er skipa margar stöšur dómskerfisins komast upp meš glępastörf sķn ķ skjóli žeirra, sem hafa sambęrilega menntun og starfa hjį lögreglu og Rķkissaksóknara, og fengiš hafa kęrur undirritašs ķ hendur til skošunar en žeir hafa séš įhęttuna. Įhęttuna sem felst ķ žvķ aš ef rannsókn verši framkvęmd į kęrumįlunum žį myndi slķk smįn fylgja fyrir ķslenskt stjórn- og réttarkerfi žegar nišurstöšur rannsókna lęgi fyrir. Af žeim sökum er af hįlfu glępamanna hins ķslenska stjórnkerfis tališ betra aš sitja undir įsökunum frį undirritušum og gera ekkert en žurfa aš horfast ķ augu viš nišurlęginguna sem rannsóknin myndi valda.

Sennilega fęst ekki fram rannsókn žessara mįla fyrr en undirritašur hefur aflķfaš eitt eša fleiri meindżr kerfisins.

Ķ störfum dómara hefur komiš margoft fram aš žeir eru ekki sįttir viš gildandi lög ķ landinu og kveša upp dóma sem ekki eru byggšir į öšru en sjśku andlegu hugarfóstri andlega vanheilla valdagrįšugra manna/kvenna.

Žaš er oršiš alvarlegt įstand ķ ķslensku réttarfari žegar lögmenn telja sig ekki geta tekiš aš sér mįl gegn dómurum. Lögmennirnir segja aš hefnigirni dómara sé slķk aš žeim yrši ekki lķft ķ ķslensku réttarfari ef žeir tękju aš sér mįl gegn dómara fyrir augljós lögbrot eins og fram koma ķ umręddum kęrum er lagšar hafa veriš fram hjį lögreglu.

Veršur fróšlegt aš fylgjast meš hvort umrędd įsökuš valdaklķka žorir aš stefna undirritušum fyrir žessi ummęli.

Reykjavķk 10. desember 2018

Kristjįn S. Gušmundsson

fv. skipstjóri


Ķslenskir fjölmišlar

Fjölmišlafólk į Ķslandi viršist ekki vera til žess aš koma sannleikanum į framfęri viš fólk heldur viršist sem pólitķskir einkahagsmunir fjölmišlafólks séu hafšir ķ hįvegum.

Žessir ósannsögulegu fjölmišlaašilar lįgu ekki į pólitķsku liši sķnu žegar žeir reyndu aš nķša nišur žann ašila sem tilnefndur hafši veriš til setu ķ sęti dómara ķ Bandarķkjum Noršur Amerķku.

Dögum saman hömrušu hinir óheišarlegu ķslensku fréttamenn į frįsögn kvennmanns sem įkęrši dómarann fyrir naušgun. Voru hinir ķslensku fréttamenn ekkert aš skafa utan af žeirri frétt og reyndu sitt til aš svipta manninn ęrunni.

Žį var ekki reynt aš finna sannleiksgildi fréttarinnar heldur var mašurinn dęmdur į ME TOO bull fréttamennsku.

Eftir grein į bloggi eftir Gunnar Rögnvaldsson (3. nóv. 2018) um aš umrędd kona sem įkęrši dómarann um naušganir hafi skrifaš bréf žar sem hśn višurkenndi aš įsakanir um naušgun af hįlfu dómarans hafi veriš skįldskapur. Žį hefur lķtiš komiš fram ķ ķslenskum fjölmišlum um mįliš. Viršist sem ęruleysi hins ķslenska fjölmišlafólks varšandi sannleika ķ fréttaflutningi vera rįšandi.

Vęri žaš framför ķ ķslenskri fréttamennsku ef fjallaš yrši um sannleiksgildi fréttarinnar um naušgun af hįlfu dómarans og ef įkęran hafi veriš fölsuš ķ pólitķskum tilgangi gegn dómaranum. Vęri žaš heišarlegra aš ķslenskir fréttamenn kęmu meš sannar fréttir af žessu mįli sem öšrum og reyndu jafnframt aš upplżsa hve mikiš af ME TOO frįsögnum eigi viš rök aš styšjast.

Žegar grannt er skošaš viršist umtalsvert af ME TOO frįsögnum vera skįldskapur blandaš ranghugmyndum ME TOO kvenna um stašreyndir.

Er hér meš skoraš į fjölmišlafólk aš koma fram meš sannleikann varšandi umrędda naušgunarįkęru į hendur dómaranum ķ Amerķku.

Reykjavķk 4. nóvember 2018

Kristjįn S. Gušmundsson

fv. skipstjóri


VĶ TOO

Hin svokallaša ME TOO vitleysa sem hefur helrišiš stórum hluta kvennkyns-ašila samfélagsins, sem telja sig hafa oršiš fyrir kynferšislegu-įreiti/ofbeldi af hįlfu karla, hefur flętt um samskipti mannfólks eins og svartidauši fyrr į öldum.

Hinar saklausu ME TOO konur sem ekki hafa séš neitt annaš en žaš sem žęr telja vera nišurlęgjandi fyrir sig hafa skrįš žaš sem žęr telja vera sannleikann śr lķfi sķnu og varšar neikvęša framkomu karla aš žeirra mati.

Ofbeldi er varšar kynlķf į aldrei rétt į sér hvort sem žvķ er beitt af karli eša konu. ME TOO konur hafa gleymt aš taka meš ķ slśšursögum sķnum žaš ofbeldi er konur haf sżnt af sér og komist hefur ķ fréttir.

Konur telja sér heimilt aš dašra og dufla ķ skemmtanalķfi sķnu žegar žęr eru aš hęšast aš karlmönnum. Sumum konum hefur oršiš hįlt į žessu sbr. konuna sem fór upp ķ bķl meš erlendum karlmanni, sem hśn žekkti ekkert, og ók meš honum til Hafnarfjaršar (samkvęmt fréttum) og įkęrši manninn sķšan fyrir naušgun. Önnur saga er um konu sem įkęrši fyrir naušgun yfirmann ķ bandarķska hernum er var hér į landi. Mašurinn var sviptur embętti og ęru en nokkru eftir lķtillękkun hans višurkenndi konan aš ekki hafi veriš um naušgun aš ręša.

Fleiri sögur af framferši kvenna eru til um ašgeršir kvenna og er nęrtęk sagan af konunni sem hringdi ķ mann sem var žekktur fyrir greišvikni og sinna żmsum snśningum fyrir fólk. Konan hringdi ķ manninn og baš hann aš kaupa fyrir sig sķgarettur og koma meš heim til sķn.

Žegar mašurinn kom aš heimili konunnar meš sķgaretturnar og hugšist afhenda žęr og fį greišslu fyrir innkaupin var honum bošiš inn og huršinni lokaš. Konan var klędd slopp. Žegar mašurinn var kominn inn og įtt von į greišslunni svipti konan frį sér sloppnum og var nakin innan undir. Gerši konan allt sem henni hugnašist til aš fį manninn til kynmaka. Mašurinn var giftur góšri konu og hafši ekki įhuga į umręddri višskiptakonu. Komst hann undan eftir smį žóf.

Žar sem til eru fjöldi įžekkra frįsagna af framferši beišandi kvenna er BULL ME TOO kvenna um kynferšislega įreitni af hįlfu karla žaš sem kallaš hefur veriš stormur ķ vatnsglasi.

Konur hafa ekki fengist til aš gefa upp tęmandi skżringar į žvķ hvaš žęr kalla kynferšislega įreitni. Žessar beišandi konur krefjast žess aš fį ašgang aš samtökum (félögum) sem eingöngu hefur veriš fyrir karla žvķ žęr telja žaš mannréttindi sķn aš fį ašgang aš slķkum félagasamtökum (klśbbum). Žęr (žessar ME TOO konur) eru slķkar mannleysur aš žęr geta ekki stofnaš eigin klśbba og veriš žar įn įreitis karla.

Žessar ME TOO konur halda įfram sķnum ósanngjörnu įrįsum į karlmenn žvķ žęr fį įkvešna fullnęgingu meš žvķ. Žęr hafa oršiš fyrir sįrsauka af hįlfu karla sem ekki hafa tekiš eftir žeim eins og žęr vilja. Karlarnir hafa ekki tekiš eftir nżju hįrgreišslunni, nżja varalitnum sem žęr nota eša nżju fötunum sem žęr klęšast. Slķkt framferši af hįlfu karla er ófyrirgefanlegt aš mati sumra kvenna. Sumar konur hafa meš oršum kvartaš undan eftirtektarleysi karlanna og veriš móšgašar śt ķ žį.

Margar konur ętlast til žess aš karlar veiti žeim meiri athygli og gera żmislegt til aš vekja įhuga karlanna į sér. Ķ sumum tilvikum haga konur sér į žennan hįtt ķ von um aš vekja afbrżšissemi annars karls eša žess karls sem žęr hafa meiri įhuga į.

Slķkt framferši kvenna leišir stundum af sér žaš sem konur kalla kynferšislega įreitni eftir dufl og dašur žeirra sjįlfra. En žar sem ME TOO er heilög kona žį gerir hśn ekkert rangt af sér.

Ekki mį gleyma hinni andlegu kśgun sumra kvenna. Sumar giftar konur beita hinni andlegu kśgun hjónabandsins og neita eiginmanninum um kynmök žvķ žęr hafa ekki fengiš allar sķnar kröfur fram. Slķkt framferši hefur oft leitt til žess aš karlar leita į önnur miš eftir kynlķfi er ķ mörgum tilvikum leišir af sér sundrun heimila.

Hér meš er skoraš į ME TOO konur aš birta opinberlega allt sem žęr telja vera kynferšislega įreitni ķ sinn garš af hįlfu karla žvķ fyrr veršur ekki hęgt aš įtta sig į žvķ hvaš žaš er sem ME TOO konur eru aš kvarta yfir. Upplżsa allt um gjöršir og orš sem žęr telja kynferšislega įreitni. Į mešan allt er óljóst į hverju kvartanir sumra kvenna byggjast og kallaš er kynferšisleg įreitni veršur engin breyting.

Žvķ mį spyrja:

Er žaš kynferšisleg įreitni žegar ógift kona ķ lok vinnustašasamkomu falast eftir fari meš giftum karli heim til sķn sem er ķ leišinni fyrir karlinn. Fyrir utan heimili hennar slengir hśn rennblautum kossi į karlinn meš tilheyrandi eggjandi ašgeršum sem ekki er svaraš og žį fariš įn frekari ašgerša. Eftir aš slķkt hefur gerst nokkrum sinnum įn įrangurs fyrir konuna gerist žaš aš mökum starfsmanna er bošiš ķ eitt samkvęmiš. Žegar umręddur karl kvaddi samstarfsašila baš umrędd kona um aš fį far heim. Var žaš sjįlfsagt aš keyra hana heim. Žegar umrędd kona kom sķšan klędd kįpu fram ķ anddyriš žar sem karlinn og kona hans bišu sagši hśn: „Nei. Žś ert meš konuna meš žér, žį ętla ég aš verša eftir“.

Getur hver sem er gert sér ķ hugarlund hvaš eiginkona mannsins hefur hugsaš nęstu klukkustundir. Var eitthvaš ķ gangi į milli eiginmannsins og žessarar konu. Er hverjum frjįlst aš leggja sitt mat į uppįkomuna.

Eitt ęttu sumar konur aš hugleiša vel. Žęr eiga aš leggja žann ósiš nišur aš eltast viš gifta karla į skemmtistöšum ašeins til aš fį skyndi bólfarir og sundra meš žvķ fjölskyldum. Einnig eru žaš óvišeigandi ašfarir kvenna aš žegar karlmašur fęrir žeim skjöl į vinnustaš aš žęr žurfi aš koma žaš nįlęgt karlinum aš žęr nįi aš nudda brjóstunum viš hendur karlsins sem heldur į skjölunum. Hver tilgangurinn er er óljóst.

Žvķ mį bęta hér viš aš konur sem taka blóšsżni śr fólki ęttu aš hugleiša žaš vel aš stinga ekki hönd karlmanns į milli lęra sér og klemma aš til aš fį réttu stillinguna fyrir nįlastunguna. Žetta getur veriš óžęgileg staša fyrir handleggjalanga karla aš vera meš hönd klemmda į milli lęra ókunnugrar konu. Allar ósjįlfrįšar sem sjįlfrįšar hreyfingar handar eša handarhlutar (fingra) geta valdiš óžęgindum fyrir ašila.

Upphaf žessarar ME TOO vitleysu hófst aš žvķ tališ er meš framgöng kvenn-leikara sem höfšu lagst undir karla sem stjórnušu upptöku kvikmynda. Konurnar geršu žetta ķ žeim tilgangi aš fį ašalhlutverkin ķ kvikmyndunum. Žaš var ekki krafa karlanna aš fį aš leika sér į milli fóta žeirra heldur gjöršir kvennanna til aš fį hlutverkin. Eftir aš žęr höfšu fengiš hlutverkin og heimilaš leik į milli fóta sér fyrir hlutverkin ķ kvikmyndunum aš žį var hęgt aš įkęra karlana fyrir naušgun.

Žar sem žaš myndi ęra óstöšugar ME TOO konur aš setja fram fleiri dęmi um vanhugsun eša kynferšislega įreitni af hįlfu kvenna viš żmsar ašgeršir žeirra veršur hér lįtiš stašar numiš.

ME TOO konur ęttu aš hugleiša vel įšur en lengra er haldiš, ķ hatursįróšri žeirra um kynferšislega įreitni karla, aš žęr eiga sjįlfar sök į 50% af žeirri kynferšislegu įreitni sem fram fer ķ samskiptum mannkynsins, karla og kvenna.

Er hér meš ķtrekaš skoraš į beišandi ME TOO konur aš gefa žaš upp skriflega hvaš žaš er sem žęr telja kynferšislega įreitni gagnvart sér. Hvaš karlar megi ekki gera og hvaš žeir megi ekki segja svo aš žęr móšgist ekki. Ef ME TOO konur žora ekki aš setja fram skriflega žaš sem žeim mislķkar og žęr kalla kynferšislega įreitni žį verša allar kvartanir žeirra um kynferšislega įreitni teknar sem įkall um aš žęr „ME TOO“ konur óski eftir aš fį kynferšislega fullnęgingu.

Į žaš skal bent sérstaklega aš konur telja sumt af gjöršum karla kynferšislega įreitni žar sem hugsanagangur žeirra (kvenna) er allt annar en karla. Ķ von um aš konur meš ME-TOO heilkenniš sjįi aš sér og reyni aš skynja eigin misskilning į žvķ hvaš er kynferšisleg įreitni. Žęr eiga lķka aš višurkenna žaš aš žęr vilja fį einkarétt į aš fį aš hefja forleikinn aš kynferšislegu sambandi konu og karls eins og žęr eru farnar aš krefjast į öllum svišum mannlegra samskipta. Konur hafa fram į sķšustu įr ętlast til žess aš karlinn hefši frumkvęšiš ķ mįlum eins og nįnum samskiptum konu og karls.

Ķ von um įnęgjuleg samskipti kynjanna ķ framtķšinni įn ME TOO heilkennisins.

Reykjavķk 1. nóvember 2018

Kristjįn S. Gušmundsson

fv. skipstjóri


Hęttulegir dómarar

Dómskerfiš į Ķslandi er oršiš hęttulegt lżšręšinu meš framferši óheišarlegra dómara.

Er stašan oršin sś aš lög sem sett eru af löggjafarsamkomunni,Alžingi, eru orš sem skrįš eru į blaš en aš mati dómara er įstęšulaust aš fara eftir žvķ sem skrįš er žegar žaš hentar ekki hagsmunum dómaranna.

Ķ mįlum er varša skipan į dómurum viš dómstóla landsins voru dómarar ekki sįttir viš žaš aš žeir réšu ekki hverjir vęru skipašir ķ embęttin.

Valdagręšgi žeirra sem komast ķ störf sem dómarar eru engin takmörk sett. Ķ lögum um störf dómara er žaš oršaš į skżran hįtt aš dómarar skuli ķ störfum sķnum ašeins fara aš gildandi lögum landsins.

Meš oršalagi ķ lögunum um starfsskyldur dómara eru skżr įkvęši um žaš aš gešžótta og gešhvarfasżki starfandi dómara eru ekki heimilar ķ žeirra störfum.

Ķ ķslenskum lögum er einnig įkvęši um žaš aš dómarar séu skipašir ķ įbyrgš dómsmįlarįšherra meš samžykki Alžingis (sitjandi Alžingismanna). Skipan dómara til starfa ķ Landsrétti var samžykkt af Alžingi ( į fundi alžingismanna ķ žingsal Löggjafarsamkomunnar).

Žaš framferši dómsmįlarįšherra aš taka ekki aš öllu leiti mark į óskum dómara, er skipa nefnd til aš vera leišbeinandi fyrir dómsmįlarįšherra ķ skipun ķ embętti dómara, hefur leitt til žess aš dómarar hafa sżnt sitt innra ešli (valdagręšgi og óheišarleika) meš margs konar mótmęlaašgeršum gangvart dómsmįlarįšherra og ósvķfinni framkomu af žeirra hįlfu (dómaranna) ķ uppkvešnum dómum er varša skipun ķ dómara-embęttin.

Valdagręšgi dómaranna er slķk aš ef lög sem sett hafa veriš af Alžingi eru ekki samžykkt af dómurum, žį er ekki fariš eftir žeim žegar žaš hentar ekki valdagręšginni sem hrjįir žį (dómarana).

Žaš hefur veriš žekkt til margra įra aš dómarar fara ekki aš gildandi lögum landsins žegar žeir telja sig žurfa aš hefna sķn į mįlsašilum.

Žęr kęrur er undirritašur hefur lagt fram hjį lögreglu og Rķkissaksóknara og varša lögbrot dómara viš störf sķn (utanlagadóma) hafa mįlin ekki fengist rannsökuš vegna žess hneykslis er žaš ylli stjórnkerfi landsins žegar upplżst yrši um ódęšisverkin sem eru unnin ķ skjóli dómskerfisins į Ķslandi.

Er smįn stjórnenda landsins og hinna įkęršu (dómaranna) slķk aš žeir žora ekki aš įkęra undirritašan fyrir meišyrši eša rangar sakagiftir vegna žeirrar smįnar er samfélagiš og hinir įkęršu yršu fyrir ef mįlin fęru fyrir dóm og lögbrotin yršu upplżst opinberlega viš rannsókn.

Hinir įkęršu hafa veriš įkęršir fyrir žjófnaš og önnur brot ķ starfi sem dómarar. Eru žar m.a. žrķr Hęstaréttardómarar og fjórir Hérašsdómarar.

Hinir svķviršulegu dómarar hafa kosiš aš žegja en vera stašanir aš lögbrotum sem dómarar er kęmi fram viš rannsókn mįla ef žeir stefndu undirritušum.

Žaš sem er svķviršilegast viš ķslenskt réttarfar, er sį ótti er bżr meš lögmönnum. Aš žaš fęst enginn lögmašur til aš taka aš sér mįl er varšar lögbrot dómara. Lögmenn hafa svaraš žvķ til aš žeir geti hętt störfum sem lögmenn, ef žeir taki aš sér mįl er varša lögbrot dómara, vegna hefndarįrįttu žeirra (dómaranna).

Hefndarįrįtta dómaranna kemur skżrt fram viš śrskurši žeirra ķ mįlum er varša žį er ekki fengu dómarasęti vegna žess aš žeir (dómararnir) fengu ekki aš rįša skipan dómaranna. Žeir hunsa žvķ įkvöršun Alžingis sem samžykkti skipunina ķ embęttin. Aš mati dómaranna er Alžingi svo aušviršulegt aš óžarfi sé aš taka mark į žvķ sem žar fer fram.

Žaš mat dómaranna (įliti žeirra į Alžingi) kemur best fram ķ žeim utanlaga dómum sem kvešnir eru upp ķ dómsölum į Ķslandi og kęršir hafa veriš. Er žar nęrtękast žegar Hęstiréttur notaši kynlķf Jóns H.B. Snorrasonar hjį lögreglu/Rķkissaksóknara til aš fresta innheimtu į ólöglega įlögšum viršisaukaskatti. Kynlķf Jóns H.B. Snorrasonar kom mįlinu ekkert viš heldur var um ólöglega įlagningu skattsins aš ręša. Kynlķfiš var bragšbetra fyrir dómarana Pétur Kr. Hafstein, Gušrśnu Erlendsdóttur og Gušmund Jónsson, lögbrjóta Hęstaréttar, og hentugt fyrir žjófnaš žeirra į mannréttindum undirritašs.

Ólöglega uppkvešnir dómar eru mjög algengir į Ķslandi (utanlagadómar) vegna žess aš andlegt įstand sumra dómara er óheilbrigt eins og nišurstöšur dómsorša bera meš sér ķ hinum kęršu mįlum.

Reykjavķk 31. október 2018

Kristjįn S. Gušmundsson

fv. skipstjóri


BIG BANG eša MIKLIHVELLUR

Žetta heiti er mikiš notaš um upphaf himinhvolfsins og žvķ sem ķ žvķ er og sagt upphaf alls žess sem mašurinn skynjar ķ nśtķšinni.

Ef fullyršingin um aš upphaf alls hafi oršiš viš BIG BANG fyrir X-milljónum įra er ekkert annaš en óskhyggja manna og kvenna ķ góšum starfstöšum meš góš laun žį er hśn leyfileg.

Ef žessi skżring vķsindamanna um BIG BANGer tekin góš og gild žį er nęrtękt aš spyrja:

Hvaš var žaš sem leiddi til Miklahvells (orsök hvellsins)?

Var žį eitthvaš til sem gat sprungiš? Hvaš var žaš sem orsakaši BIG BANG (Hvaša efni sprakk)?

Var til eitthvaš rżmi žar sem žetta BIG BANG varš? Ef til var rżmi og žaš sem orsakaši BIG BANG – Hvenęr varš žaš til?

Hver er lögun og stęrš žess rżmis sem BIG BANG varš ķ samkvęmt kenningunni um BIG BANG?

Er lögun rżmisins kślulaga eša kassalaga. Er til einhver önnur lögun žessa rżmis og hver žį?

Er rżmi himingeimsins endanlegt eša óendanlegt?

Ef til eru endimörk himingeimsins – Hvaš er žį hinum megin viš žau endamörk?

Svo viršist sem kenningin um Miklahvell hafi oršiš til vegna vandręša vķsindamanna viš öflun fjįr til starfa sinna og žvķ oršiš aš koma meš einhverja nišurstöšu žótt engin sönnun vęri fyrir henni.

Vķsindamenn hafa komiš meš margar upplżsingar śr sķnum rannsóknum į himinhvolfinu og ein žeirra er merkileg og fjallar um žaš aš: himinhvolfiš sé aš ženjast śt.

Hvaš žessi fullyršing vķsindamanna žżšir er illskiljanlegt.

Žessi fullyršing žeirra gefur ķ skyn aš skynjanlegt himinhvolf sé aš ženjast śt ķ eitthvaš annaš og óžekkt himinhvolf.

Er žaš svo aš vķsindamenn vilja ekki višurkenna aš eitthvaš sem žeir ekki skilja sé til svo sem óendanleiki himingeimsins?

Žaš er erfitt fyrir mannsheilann aš skilja aš eitthvaš sé til įn žess aš hęgt sé aš skilgreina upphaf og endimörk žess. En žaš er enn erfišara aš skilja aš til séu endimörk einhvers įn žess aš eitthvaš sé hinum megin viš žau endamörk.

Tilraun mannsins til aš leita uppruna sķns er og veršur vandręšamįl. Žaš er mjög erfitt fyrir mannsheilann aš skilja og skynja ekki neitt. Mannsheilinn skilur ekki aš til sé įstand žar sem ekkert sé til og žį er įtt viš allsherjar aušn. Aš bęši efni, tķmi og rśm séu ekki til. Fjórša vķddin er ekki skżring į engu (allsherjar nślli) ef žaš er til. Žar meš var eitthvaš til fyrir BIG BANG – MIKLAHVELL.

Ķ ljósi žess er kenningin um BIG BANG – MIKLAHVELL óskiljanleg skżring, į himinhvolfinu og žvķ sem mannskepnan skynjar, og er kenningin byggš į öšru en stašreyndum. Žessi BIG BANG kenning vęri skiljanleg ef višurkennt vęri aš lķkja mętti henni viš getnaš lķfs sem liš ķ žróunarsögunni. BIG BANG sé einn lišur ķ žróun óskżršrar tilveru alheimsins.

Reykjavķk 29. október 2018

Kristjįn S. Gušmundsson

fv. skipstjóri


Loftslagsbreytingar į jöršinni

Rįšamenn žjóša, og žar į mešal Ķslendinga, ausa yfir žjóširnar hugsanlegum ósannindum um aš breytingar į vešurfari į jöršinni stafi af gjöršum mannsins og styšjast žar viš rannsóknir, sem geršar hafa veriš į sķšustu 200 įrum jaršsögunnar, af nokkrum vķsindamönnum.

Į sama tķma og žessi hręšsluįróšur er lįtinn dynja į žjóšum žį sżna rannsóknir annarra vķsindamanna aš slķkar breytingar (sveiflur ķ vešurfari) hafa gengiš yfir svęši į jöršinni svo langt aftur ķ tķmatali jaršar sem enn hefur tekist aš rannsaka (tališ um 26.000 įr).

Fundist hafa nokkur svęši į jöršinni žar sem minjar bera vott um bśsetu fjölda manna meš veglegum byggingum en stašir žessir fariš ķ eyši vegna žess aš žeir uršu ólķfvęnlegir vegna breytinga į vešurfari, ašallega skorts į vatni. Mį žar nefna borgir ķ Litlu Asķu (Tyrklandi og vķšar ķ Litlu Asķu) svo og Sahara eyšimörkinni vestur af Egiptalandi og vķšar.

Ef žeir vķsindamenn sem hafa rannsakaš žessar fyrri borgir og bśsvęši eru aš skżra satt og rétt frį śr nišurstöšum sinna rannsókna , sem taldar eru nį yfir tķmabil sem nęr til 3000-4000 įra fyrir okkar tķmatal (5000-6000 įr), eru žį fullyršingar hinna vķsindamannanna um loftslagsbreytingar af völdum gjörša mannsins, sem orsök breytinga į loftslagi jaršar, ósannindi.

Er ekki kominn tķmi fyrir gįfnaljós ķ heimi vķsinda aš leiša žessa tvo andstęšu hópa vķsindamanna saman til aš skżra fyrir mannkyninu hvaš sé rétt og hvaš sé rangt sem fram kemur ķ umręddum nišurstöšum. Svo lengi mį hamra į ósannindum (lżginni), eins og sagan sannar, aš ósannindin verša tekin sem heilagur sannleikur.

Meš vķsan til žess sem einn vķsindamašur og rithöfundur skrifaši ķ bók sinni um fullyršingar vķsindamanna um vešurfarsbreytingar af mannavöldum. Žį kom žar fram hjį honum aš žessar fullyršingar vęru tilraun žeirra til aš knżja fram meira fjįrmagn til žeirra eigin rannsókna er žeir hefšu sitt lķfsvišurvęri af.

Ef nišurstöšur rannsókna er sżna sveiflur ķ įstandi lofthjśps jaršar eru réttar hvaš gerši mašurinn af sér į žeim tķma til aš orsaka breytingarnar? Hvaš gerši mašurinn af sér er leiddi til tķmabils sem kallaš hefur veriš ķsöld og ķsaldir taldar nokkrar į 100.000 įrum jaršsögunnar.

Sį įróšur sem ausiš er yfir mannkyniš um breytingar į vešurfari į jöršinni af mannavöldum viršist vera ein ašferš rįšamanna til aš auka skattaįlögur į almenning.

Hvaš gerši mašurinn af sér er orsakaši žęr vešurfarsbreytingar er vķsindamenn telja aš hafi oršiš į jöršinni sķšustu 36.000 įr og leiddi til eyšingu borga af völdum breytinganna?

Er žaš rétt aš einhver hluti Saharaeyšimerkur hafi veriš gróiš land fyrir žusundum įra?

Svo viršist sem ósannindum um vešurfarsbreytingar į jöršinni sé kerfisbundiš ausiš yfir mannkyniš af rįšamönnum žjóša ķ tómri valdagręšgi žeirra sem vilja rįša yfir mannkyninu.

Hvaš er žaš sem orsakar skort į koltvķsżringi (kölluš gróšurhśsalofttegund) ķ andrśmslofti jaršar svo flytja žarf slķkt efni į stįlhylkjum til gróšurhśsaeigenda svo framleišslan gangi ešlilega eins og žarf į Ķslandi? Fréttir um skort į koltvķsżringi hefur komiš fram ķ fréttum į Ķslandi.

Hve mikil aukning hefur oršiš į koltvķsżringi ķ andrśmslofti jaršar frį žvķ mannkyniš var tališ vera um 2.000.000.000 einstaklingar (um 1950) og ķ žaš aš vera nįlęgt 7.000.000.000 einstaklingar um 2016. Einstaklingar skila frį sér koltvķsżringi viš hvern andardrįtt (śtöndun). Er žar komin įstęša til aš fękka mannskepnum?

Eru žaš ósannindi sem rįšamenn žjóša bera fram fyrir almenning um aš gjöršir mannsins orsaki breytingar ķ lofthjśp jaršar og žar meš breytingar į vešri?

Hvert var hitastig į Ķslandi žegar skógar uxu žar og sjį mį ķ brśnkolalögum t.d. į Vestfjöršum?

Žaš er kominn tķmi til žess aš rįšamenn žjóšarinnar flytji fólki sannar fréttir en ekki upplognar um žaš sem kallaš hefur veriš loftslagsbreytingar af mannavöldum.

Reykjavķk 14. október 2018

Kristjįn S. Gušmundsson

fv. skipstjóri


Hlżnun jaršar.

 

Fréttin į mbl.is 23-09-2018   VLJA SPORNA VIŠ BRĮŠNUN

Hvenęr ęttla ašilar Morgunblašsins aš fęra lesendum blašsins sannar fréttir af įstandi loftslags į jöršinni? 

Grein žessi į mbl.is er ósannindavašall sem er ķ anda žess sem varaš hefur veriš viš um rangan og ósannan fréttaflutning fjölmišla.

Mešal-gįfašur mašur veit žaš aš flatarmįl Bretlandseyja er umtalsvert minna en einn hundrašasti af flatarmįli sjįvar (hafanna) į jöršinni. Žar af leišandi žyrfti umręddur ķsflįki, sem óttast er aš losni frį Sušurskautslandinu, aš vera langt yfir 100 metra fyrir ofan yfirborš sjįvar til žess aš valda eins metra hękkun yfirboršs sjįvar eša sjįvardżpi viš brįšnun. Er žį ekki tekiš meš sś aukning ķsmagns į Sušurskautinu sem veršur į mešan Thwaites-jökulstykkiš vęri aš brįšna, sem gęti tekiš mörg įr, og yrši tilfęrsla į vökva śr sjónum inn į jökulinn.

Frétt žessi er BULL og ķ anda žeirra sem eru verkefnalausir og bera rangar upplżsingar til fjöldans ķ von um aš fį fjįrmagn til verkefna sem hafa engan annan tilgang en skaffa viškomandi atvinnuleysingja launaša vinnu viš framkvęmdir sem yršu einskis virši.

Er kominn tķmi til žess aš rįšandi ašilar hjį Morgunblašinu fęri lesendum žess sannar fréttir en sleppi žvķ aš birta falsfréttir eins og žessa frétt.

Spyrja mį hvort rįšamenn Morgunblašsins séu įbyrgir fyrir fréttaflutningi sem er ósannur eins og žessi frétt er?

Reykjavķk 24. september 2018

Kristjįn S. Gušmundsson

fv. skipstjóri


mbl.is Vilja sporna viš brįšnun
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Fjįrmįl ķslenska rķkisins

Fjįrmįl ķslenska rķkisins eru byggš upp į margs konar greišslum til samfélagsins. Ein tegund žessara greišslna eru svokölluš ašflutningsgjöld sem greiša žarf vegna innflutnings į varningi.

Śtreikningar į žessum tekjuliš rķkisfjįrmįla er fališ fólki sem fengiš hefur sérstakt leyfi stjórnvalda til slķkra śtreikninga og er ķ fęstum tilvikum ķ žjónustu innflutningsašila fyrir utan śtreikninginn.

Svo bar viš aš einn innflutningsašila sem hefur notiš žjónustu ašila, sem hlotiš haf sérstakt leyfi stjórnvalda til slķkra śtreikninga į ašflutningsgjöldum og greitt til rķkisins samkvęmt žvķ, fékk bakreikning tępum tveimur įrum seinna aš upphęš 15,00 Kr. -„fimmtįn krónur“- sem vangoldin ašflutningsgjöld.

Bakreikningi žessum fylgdu hefšbundnar hótanir af hįlfu rķkisvaldsins um lokun į afgreišslu til fyrirtękisins o.fl. Hefšbundnar hótanir agavalds rķkisins vegna 15,00 króna.

Spyrja mį:

1. Hver var kostnašur rķkisvaldsins viš śtreikning ķ žessu mįli auk žess aš skrifa bréf og greiša póstkostnaš?

2. Eru mörg mįl į įri sem eru svipašs ešlis ķ innheimtu hjį rķkinu?

Sś skżring sérfręšings ķ śtreikningum varšandi svona mįl er aš žarna hafi veriš um fjölda liša ķ śtreikningi og einhverjir lišir hafi veriš undir 50 aurum og žį fellt nišur žar sem allt skal reiknast ķ heilum krónum. Žegar endurskošendur rķkisins endurreikni žį sé önnur reiknisašferš notuš.

Į žessum vinnubrögšum sem žarna koma fram ķ starfsemi rķkisins er ljóst aš meš störfum hjį rķkinu er veriš aš fela atvinnuleysi ķ landinu meš starfsfólki sem skrįš er til vinnu sem er einskis virši.

Kostnašur rķkisins ķ žessu mįli var margfaldur į vķš žaš sem rķkisvaldiš taldi sig hafa fariš į mis viš vegna illa oršašra laga og reglna sem fara į eftir. Menn sem fį starfsleyfi hins opinbera til žessara śtreikninga hafa fengiš rangar upplżsingar frį stjórnvöldum um hvernig į aš vinna verkin.

Er ekki kominn tķmi til aš žeir sem annast setningu laga og reglna, sem žegnarnir eiga aš fara eftir, hafi vit į žvķ sem žeir eru aš gera.

Reykjavķk 25. įgśst 2018

Kristjįn S. Gušmundsson

fv. skipstjóri


Hringtorg ķ bifreišaumferš.

Upp er komin umręša um réttindi viš akstur ķ hringtorgum. Um er aš ręša hvort akstur ķ innri eša ytri akrein hringtorgsins eig réttinn ķ umferšinni og vilja sumir aš akstur ķ ytri hring hafi forganginn ķ umferšinni.

Svo viršist sem ekki hafi veriš hugleitt hvaša afleišingar žaš hafi aš veita akstri ķ ytri hring forgang ķ umferšinni. Slķkur forgangur myndi leiša til žess aš sį sem įlpast ķ innri hringinn verši hįšur tillitsemi žeirra sem nota ytri hringinn viš žaš aš komast śt śr hringakstrinum.

Slķk forréttindi fyrir akstur ķ ytri hring leišir til žess aš fólk notar ekki innri hringinn eins og nś er gert žegar fara žarf fram hjį einum eša fleiri akreinum śt śr hringtorginu.

Rįšamönnum er žvķ rįšlagt aš sleppa innri hringnum ķ hringtorgum og hafa ašeins eina akrein ķ hringtorgum til žess aš koma ķ veg fyrir framtķšar vandręši varšandi hringtorgin bęši hvaš varšar óįnęgju žeirra sem villast ķ innri hring hringtorgsins svo og įrekstra er verš žegar sį sem er ķ innri hring žarf aš komast śt śr hringnum.

Sś skynsemisregla sem gilt hefur į Ķslandi varšandi akstur ķ hringtorgum aš akstur ķ innri hring hringtorgs eigi forgang śt śr hringnum, og žeir er aka ķ ytri hring eigi aš vķkja fyrir žeim sem žurfa aš komast śt śr innri hring, hefur skilaš žeirri góšu notkun sem hringtorg hafa veitt.

Ef žaš er tilgangur valdhafa aš gera innri hring ķ hringtorgi aš opinberu fangelsi veršur nišurstašan sś aš enginn kemur til meš aš nota innri hringinn.

Žaš er óžarfi aš taka upp allar vitleysur sem samžykktar hafa veriš af rįšamönnum erlendra rķkja eins og žvķ mišur hefur veriš gert varšandi margs konar bull ķ lagasetningu sem flutt hefur veriš til landsins frį Evrópusambandinu.

Reykjavķk 27. jślķ 2018

Kristjįn S. Gušmundsson

fv. skipstjóri


Nęsta sķša »

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband